Predmet obravnava naslednja poglavja iz klasične in moderne fizike:
fizikalne količine, merske napake in propagacija napak, zakoni gibanja, delo in energija, izreki gibanja in gibalna količina, elastične lastnosti trdnih teles, nihanje, mehanika tekočin, termodinamika (temperatura, prenos toplote, prvi in drugi zakon termodinamike), elektrostatika, električni tok in upor, vezja, magnetizem, indukcija, elektromagnetno (EM) in mehansko valovanje, zvok in svetloba, geometrijska in valovna optika, osnove kvantne mehanike, atomska fizika, interakcija EM valovanja s snovjo, absorpcuja, spontana in stimulirana emisija svetlobe, osnove jedrske fizike.

Course addresses topics from the field of classical and modern physics: Physical quantities, measuring errors and propagation of errors,  laws of motion, work and energy, conservation of energy and momentum, elastomechanics, oscillatory motion, fluid mechanics, thermodynamics (temperature, transport of heat, first and second law of thermodynamics), electricity and magnetism (electric and magnetic field, electric current, circuits, induction), EM waves and mechanic waves (sound and light),  geometrical and wave optics, basics of quantum mechanics, wave properties of particles, photons, interaction of EM waves with matter, absorption, spontaneous and stimulated emission of light, and  introduction to atomic and nuclear physics.


Osnovni cilj predmeta Geologija je spoznavanje zgradbe, razvoja in delovanja Zemlje kot sistema, ki predstavlja naravni okvir okoljskih procesov, tudi antropogenih. Človekova dejavnost je namreč danes tudi pomemben geološki dejavnik.  Slušatelji se naučijo prepoznavati geološko zgradbo zemeljske površine,  procese, ki jo preoblikujejo, kemijsko sestavo in fizikalne lastnosti zemeljskih sfer in s tem povezana naravna tveganja. 

 

Pridobljena znanja

S pomočjo pridobljenih temeljnih znanj geologije bodo študentje sposobni prepoznati lastnosti in omejitve naravnega prostora, naravna tveganja, ki so posledica geološke zgradbe ozemlja ali človekove dejavnosti, in jih upoštevati pri načrtovanju rabe prostora in upravljanju naravnih virov.

Spoznali bomo:

  • zgodovino Zemlje od njenega nastanka, 
  • sestavo in zgradbo Zemljine notranjosti in kamnite površine (litosfere), vodnega (hidrosfera) in zračnega ovoja (atmosfera)
  • pomen živih organizmov za preoblikovanje zemeljske površine
  • endogene in eksogene procese, ki prerazporejajo kemijske elemente po zemeljskih sferah, spreminjajo kemijsko sestavo in fizikalne lastnosti kamnin in kamninskih formacij in na različne načine preoblikujejo zemeljsko skorjo
  • kako poiskati in razumeti povezave med posameznimi zemeljskimi sferami in kako so odvisne ena od druge
  •  kamnine in osnovne geološke strukture, njihov nastanek in posledice procesov, ki so jih oblikovali, na morfološke, hidrogeološke, geomehanske in kemične lastnosti ozemlja